IZPAH RAME
Ramenski izpahi so bili dokumentirani že v egipčanski grobnici pred 5000 leti, skupaj z repozicijsko metodo, ki je bila najbolj podobna današnji Kocherjevi metodi.
Rama je najpogostejši sklep človeškega telesa, kjer zaradi njegove zgradbe in vsestranske gibljivosti najpogosteje prihaja do izpahov. Čvrstost sklepu daje sklepna čaša, hrustančni del, ki ga imenujemo labrum ter mišice rotatorne manšete.
Večina izpahov, se zgodi naprej, kjer glavica pade naprej. Redki, ampak mogoči so tudi izpahi nazaj, gor in dol ter intratrohanterno.
Po statistiki, se vsakemu 75-temu človeku enkrat v življenju zgodi izpah rame. V adolescenci se ta vrsta poškodbe zgodi največkrat fantom, zaradi športnih aktivnosti. Pri starejših pa se izpahi pogosto zgodijo pri padcih.
Pri izpahu ljudje začutijo ostro bolečino in omejeno gibanje v ramenskem sklepu. Mehanizem poškodbe je navadno travma, kot so padci na roko ali udarec ali drugačno okolje v katerem nastane poškodba kot so metanje žoge ali kakega drugega predmeta, poseganje po predmetih visoko nad glavo ali kombinacija navedenih primerov.
Ko pregledamo pacienta pri prednjem izpahu, takoj opazimo spremenjeno obliko ramenskega sklepa. Pacient se ne more dotakniti nasprotne rame in običajno vsak poskus gibanja povzroči bolečino. Pri ponovnih izpahih, je pacient sposoben sam vrniti ramo v prvotno pozicijo, kljub bolečini in neugodju. Pri fizikalnem pregledu se jasno vidi nestabilnost sklepa in njegovo nagnjenost k izpahu pri specifičnih testih.
Zlomi so prisotni približno pri 30% izpahov. Pogosta je tudi tako imenovana Hill Sacs lezija, kjer se izpahu pridruži še kompresivni zlom. Pri Bankart leziji pride do poškodbe hrustančnega pokrova ramenskega dela sklepa in je rezultat udarca glave nadlahtnice v hrustančni del sklepa. Poškodba je združena z rupturo ligamentov in sklepne kapsule. V časih pa je pri izpahu odkruši lahko delček kosti na katero je pripeta ena od mišic ramena. Ostali zlomi so zelo redki.
Razen trdih tkiv, so prizadeti tudi ligamenti in mišice ramenskega sklepa. Rotatorna manšeta je poškodovana približno pri 35-86% izpahov in je pogosta pri starejših pacientih. Zelo je pomembno oceniti ali so poškodovane živčne strukture in krvne žile, ker le ta stanja rabijo hitro medicinski pomoč. Pomembno je opraviti Rtg diagnostiko, da se določi točen položaj sklepnih struktur. Po tem sledi repozicija, oz. vračanje sklepnih struktur v pravi položaj. Obstaja veliko tehnik, ki se uporabljajo v teh primerih, in se razlikujejo predvsem po tem, kateri tip izpaha je prisoten. Pomembno je, da repozicijo opravi zdravnik specialist in nikakor oseba brez medicinskega znanja. Razlogi za to so v poškodbah kosti in mehkih tkiv, ki običajno spremljajo izpah in veliko drugih komplikacij, ki lahko sledijo nestrokovni obravnavi in tako zahtevajo dolgotrajno medicinsko zdravljenje. Čeprav se sliši enostavno spraviti glavico nadlahtnice nazaj v sklepno jamico, to ni tako enostavno. Pri pregledu je potrebno ugotoviti tveganje in ugotoviti ali obstaja potreba za nujno operacijo.
Kadar je navaden izpah operacija ni potrebna, zdravnik manualno reponira sklep, roko imobilizira ter naredi kontrolo z Rtg slikanjem, da se potrdi pravilna pozicija sklepa. Po uspešni repoziciji pacient začne z fizioterapijo. Prvih 7 dni po izpahu je potrebno mirovanje ter kontrolni pregled pri ortopedu, ki naredi pregled in predpiše nadaljnje zdravljenje. Po razmeroma kratkem obdobju imobilizacije pride čas za rehabilitacijo.
Glede na poškodbe mehkih tkiv, ki običajno spremljajo izpah, je rehabilitacija različna od pacienta do pacienta. Na začetku rehabilitacije skušamo izboljšati cirkulacijo ter omiliti bolečino v ramenskem sklepu z ultrazvokom, laserjem, masažo ter elektroterapijo. Da dosežemo dolgoročnejše rezultate rehabilitacije in preprečimo kasnejše ponavljajoče se izpahe, je zelo pomembno, da opravimo MBST® terapijo. Zelo pomemben del rehabilitacije so terapevtske vaje. Začnemo s počasnim razgibavanjem do meje bolečine, da pospešimo cirkulacijo krvi in limfe. Kasneje začnemo z vajami, ki krepijo mišice ramenskega obroča, da le te okrepijo stabilnost sklepa. Z vajami počasi povečujemo obseg giba v ramenu. Na začetku se obseg zelo hitro poveča, skrajni gibi, to so gibi roke visoko nad glavo, pa gredo počasneje. Tako so vaje za moč in gibljivost redko dovolj za povratek v polno funkcijo ramenskega sklepa pri športnikih. Za dosego večjega dela mišične moči začnemo z proprioceptivnimi vajami, katerih cilj je pospešiti mišični odziv, zlasti reflekse, ki ščitijo ramo pri naglih in nepričakovanih gibih. Ta del zdravljenja je posebno pomemben pri športnikih, ki se ukvarjajo s športi, kjer se gibi v roki odvijajo nad glavo. To so rokomet, odbojka, košarka, vaterpolo in plavanje. Običajno rehabilitacija traja okoli 3 mesece.
Včasih je potreben operativni poseg, ki pomaga stabilizirati ramenski sklep, in sicer na dva načina. Prvi način je artroskopska stabilizacija rame, kjer se inštrument in kamera uvedeta v sklep preko majhnega reza v koži. Takšen poseg je za pacienta manj travmatičnen, kot klasična operacija, ter pacient hitreje okreva. Pomanjkljivost artroskopije je, da vseh izpahov ne moremo reševati s tem posegom. Pri kompleksnih izpahih je potrebna klasična operacija. O tipu operativnega postopka in stanju rame, se odloči zdravnik ortoped.
Indikacije za operacijo so odvisne od starosti, ukvarjanja s športom in morebitnih prejšnjih izpahov. Statistika pravi, da 80% pacientov, ki prvi izpah doživijo pred 20 letom starosti, lahko doživijo ponovni izpah iste rame. Tisti, ki izpah doživijo po 40 letu starosti, se jim v 30% ponovi. Nekatere raziskave pravijo, da operativna stabilizacija ramenskega sklepa pri prvih izpahih, pri športnikih znatno zmanjšajo možnost ponovnega izpaha. Nekateri ortopedi sledijo načelu, da je ponovni izpah indikacija za operacijo. Na splošno je operacijo treba določiti individualno v skladu z vrsto in velikostjo poškodovanega tkiva v in okoli ramenskega sklepa ter ostalimi faktorji, kot so šport s katerim se pacient ukvarja, njegova starost, poklic itd.
Po operativna rehabilitacija je počasna in postopna. Po artroskopskem posegu rehabilitacija traja okoli 3 mesece, po klasični operaciji do 6 mesecev do dokončnega povratka obsega giba in mišične moči. Da rehabilitacijo pospešimo in povečamo končni rezultat uporabimo MBST® terapijo, ki je rezultat najnovejših kliničnih raziskav s področja magnetne celične resonance in omogoča regeneracijo hrustančastih in kostnih celic v področju poškodbe, kar nam do danes ni bilo omogočeno.
