SINDROM KARPALENAGA KANALA

Skozi karpalni kanal v zapestju teče snop mišičnih tetiv, ki omogočajo prstom prijemanje in dotikanje. Skozi isti tunel tečejo tudi živci in žile. Zaradi precejšne gneče v karpalnem kanalu, pogosto pride do pritiska na živec medianus, ki povzroča  sindrom karpalnega kanala. Živec medianus prenaša vse informacije o občutku in motoriki prvih treh prstov roke do možganov.

Danes ima zelo veliko ljudi sindrom karpalnega kanala. Vzroka za njegov nastanek ni povsem jasen. Ugotavlja se, da je vzrok lahko genetski ali podedovan ozek karpalni kanal.

Simtomi tega sindroma se začnejo razvijati počasi z mravljinčenjem v prstih, ki se njavečkrat pojavljajo ponoči ali proti jutru, lahko pa se razvijejo na celo dlan. Pojavi se tudi bolečina in oteklina in utrujenost prstov ali cele dlani, kasneje pa se razvije oslabelost stiska pesti. Pacientom začnejo padati predmeti iz rok, najpogosteje jutranja skodelica kave. Vzrokov za nastanek sindroma karpalnega kanala je veliko. V prvi vrsti je potrebno izključiti sistemska obolenja (travme, tumorji, otekanje v nosečnosti ali menopavzi), pri katerih se prav tako lahko pojavi sindrom karpalnega kanala. Pogost vzrok za nastanek je tudi preobremenitev tetiv karpalnega kanala pri določenih fizičnih delih, športu in gospodinjstvu, delo za tipkovnico računalnika ter pri določenih poklicih (maserji, fiziterapevti...). Podobne simptome lahko izovejo tudi degenerativni procesi v vratni hrbtenici s pritiskom na izstopišče živčnih korenin. Zaradadi teh različnih možnosti je diagnostika pri ugotavljanju sindroma karpalnega kanala precej problematična.