TENIŠKI KOMOLEC

Je zelo pogosta oblika preobremenitve in čeprav se obolenje imenuje teniški komolec ni rezervirano samo za igralce tenisa. Komolec je s svojimi mišicami ter mehaniko gibanja prisoten pri čisto vsakodnevnih osnovnih dejavnostih, kot tudi pri različnih športnih dejavnostih. V komolcu so mišična narastišča večine mišic prstov in roke, ki omogočajo stisk in prijem roke. Te mišice uporabljamo pri dvigovanju,  nošenju, lovljenju, ujemanju, držanju. Dokler so obremenitve zmerne , komolec deluje brez težav. Če pa mu naložimo preveliko težo, udarce sile, monotone gibe, ali predolge statične obremenitve pa pride do preobremenitvenega sindroma v komolcu. Igra tenisa je  s  svojimi značilnimi servisi ter backhand udarci dober primer za preobremenitev. Nič manj zaslužni za nastanek teniškega komolca pa  niso krožni gibi pri čiščenju, pomivanju,  mešanju malte, pleskanju in vrsti drugih ročnih aktivnosti. Pri sodobnem načinu življenja  igra tudi veliko vlogo statično obremenjevanje  ( dolge ure sedenja za  računalniki). Vse to lahko  privede do vnetja mišic podlahti in njihovih narastišč, kar imenujemo strokovno epikondilitis. V začetku je ta bolečina rahla, kolikor dlje traja obremenjevanje ter vnetje, toliko bolj se bolečina pa tudi vnetje stopnjuje. Pri hujšem vnetju se lahko pojavijo nenadne ostre bolečine, pri določenih fizičnih aktivnostih ( lovljenje, iztegovanje  zapestja ter prstov).

Za uspeh zdravljenja je zelo pomembna čim prejšnja diagnoza, ter hiter pričetek fizioterapije. Njen cilj je predvsem doseči umiritev vnetja. Zato se v začetni fazi uporablja krioterapija, elektroterapija, laser, kasneje pa tudi ultrazvočna terapija ter terapevtske vaje  iztegovalk mišic podlahti.

Če smo z zdravljenjem začeli prepozno in čakali, da bo bolečina sama izginila, smo si napravili veliko škodo,saj se največkrat to ne zgodi in se zdravljenje podaljša v mesece. V takih primerih je lahko potrebna infiltracija kortizona, imobilizacija komolca ali pa celo operativni poseg.

.